Jure je Že cel popoldan preizkušal moje meje. Utrujena sem bila in moje moči so bile pri koncu. V službi je bil precej naporen dan in nisem vsega naredila, kot je bilo pričakovano. Zvečer me čaka še nekaj ur dela za računalnikom. Imela sem občutek, da ničesar več ne zmorem, da bom padla na tla in se sesula. Vsa razdražena začnem kričati nanj, za tem so moji odgovori in moje zahteve postale precej očitajoče in ostre. Jure je to zaznal. Postajal je še bolj glasen in zahteval vso mojo pozornost. Ustavila sem se in se usedla na kavč. Svojega otroka sem posedla poleg sebe in se začela z njim pogovarjati. Razložila sem mu kako se počutim in koliko dela me še čaka. Jure mi ni znal povedati kaj želi, čeprav ima že 9 let. Kratek čas sva se crkljala in pogledala skupaj risanko. Razložila sem mu, da ga imam zelo rada, a da se bo po risanki danes moral naprej igrati sam.
Vsak dan razmišljam o ustrezno vzgoji tako v službi kot doma. Ni lahko. To je pravzaprav trdo delo.
