Vsak začetek šolskega leta je poseben, saj se že v prvih dneh veliko zgodi – nekateri učenci bodo dobili nove sošolce, marsikdo pa bo v šoli našel prijatelje za vse življenje. Da bi lahko vsi, ki smo s šolo povezani, obdržali tudi to šolsko leto v najlepšem spominu, si želimo, da bi bili vsak dan prijazni drug do drugega, da bi si pomagali na poti k učenosti, predvsem pa, da bi učenci in starši sprejeli čim več dobronamernih besed – tudi opozoril ter priporočil – s strani učiteljev in drugih delavcev šole.
Starši imamo v šolskem obdobju svojih otrok veliko vlogo. V tem pomembnem času otrokovega življenja se zvrsti kar nekaj napornih trenutkov in vsak starš si želi, da bi bil pri vzgoji uspešen. Zato je najpomembneje, da ob življenjskem poslanstvu starša nikoli ne pozabimo na čustvo ljubezni. Ljubezen, ki jo otrok prejme od svojih staršev in jim jo tudi vrača, mu omogoča ustvarjanje dobrih odnosov z ljudmi kasneje v življenju.
In kljub vsemu trdemu delu in trudu pri vzgoji pa se nam včasih zdi, da nismo dosegli želenih rezultatov. Pomembno je, da se zavedamo, da imajo otroci svoje želje in cilje. Otroke je potrebno naučiti med tem kaj si otrok želi in med tem kar je možno. Nikakor ni potrebno, da otrok dobi vse igrače, ki jih imajo sosedovi otroci ali pa njihovi prijatelji. Ni potrebno, da otrok dobi čokolino, če smo za ostale družinske člane skuhali enolončnico. Nikakor ni primerno, da otrok dobi denar za dobre ocene. To je lahko izjema ob posebni priložnosti ali ob večjem uspehu. Nikakor ni primerno, da je nagrada za ocene celo hitra prehrana, ki jo otrok obožuje. Vedno znova poskušam otrokom dopovedati, da je najboljša nagrada ob uspehu občutek, ki ga ob tem doživiš ter deljenje teh uspehov s svojimi najbližjimi.
Opažam, da največ stresa doživljajo otroci, ki redko občutijo nelagodje. Nelagodje je del življenja in tudi ti občutki so v redu. Ne vam zakaj starši mislijo, da so slabi starši, če se njihov otrok počuti neprijetno. Na poti odraščanja bo veliko bolj ali manj neprijetnih ovir. Otroke moramo naučiti, da v neprijetnih situacijah zdržijo, saj je pogosto potrebno zdržati in preživeti. Za otroka bo namreč velik šok, ko se bo srečal s prvimi ovirami v želji do izpolnitve svojih želja. Ta šok je za otroka velik, ker misli, da ga starši ali drugi ne marajo, če mu ne izpolnijo njegovih želja. Otrok mora doživeti postavljanje meja. Za starše je to sicer neprijetno, še posebej, če otrok kriči in divja, saj se na otrokovo trpljenje odzovemo s sočutjem. In prav zato, ker imamo otroka radi, vztrajamo pri tem, kar je zanj najboljše.
Otrok se mora naučiti, da so tudi krivice del življenja. Najbolj napačno bi bilo, da starši trmasto vztrajamo, da se vse krivice odpravi in to skušamo doseči celo z blatenjem strokovnega kadra ali celo z zapisi na socialnih omrežjih. Namesto tega, da igramo pravičnika, poskušajmo otroku razložiti, da v šoli ukrepa sam in se uči veščin komunikacije in urejanja nesporazumov. Le kako bo to znal, če ne nabira izkušenj? Še posebej pomembno pa je, da otroka naučimo, da so krivice pač del življenja. Predlagam, da ne učimo otrok, da bo vse dobro, ker pogosto temu ni tako in pogosto na določene neumnosti posameznikov v naši okolici nimamo vpliva.
Izpostaviti želim tudi dobre delovne navade, ki so ključne za uspešno šolsko delo, za uspešnost v družbi in poklicnem udejstvovanju. Normalno je, da otrok teži le k temu, kar mu zbuja prijetne občutke. Naloga nas staršev je, da jih spodbujamo in vztrajamo pri njihovem razvoju. S svojim zgledom, podporo in ustrezno reakcijo jim pomagamo graditi temelje za uspešno in zadovoljno prihodnost.
Kasneje se zgodi tudi preoblikovanje osebnosti skozi odnose s prijatelji in drugimi osebami, ki jih v življenju srečujemo. Opazimo, da se je nekdo spremenil. Nekdo je pač našel svojo pravo pot, na kateri izpolnjuje svoje želje in cilje.
Spomnim se Karolin, ki je vseskozi razmišljala, kaj naj naredi, da bo zadovoljila svojo mamo. Veliko časa je potrebovala, da je s strokovno pomočjo ugotovila, da so jo takšnega ravnanja naučili starši. Naučili so je namreč logike: “Če je mama v redu, sem tudi jaz v redu.” In tako je dekle uresničilo mamino neuresničeno željo ter se vpisalo na študij medicine. Jung je v svojem delu poudaril, da so dobri starši tisti starši, ki svoje življenje živijo. Ne pustijo otrokom, da opravijo nekaj namesto njih.
Starši bodimo odprti za nove nasvete in pristope pri vzgoji. Pogosto je koristno poiskati strokovno pomoč ter dovoliti svetovanje, če se počutimo preobremenjene ali če imamo dvome glede svojega pristopa. Ob tem pa je pomembno, da nastopimo spoštljivo do sebe in drugih, saj gradimo temelje za otrokov uspeh in zadovoljstvo v življenju.
