V petek popoldan sem na kavi srečala prijateljico Nežo. Končno je prišel petek, čakala sem prost popoldan in sproščujoč klepet. Neža je zamudila in se naposled le pojavila. Malo sem bila jezna nanjo, ker je zamujala, pa tako težko sem čakala najino srečanje. Prišla je. Njen obraz se je zdel drugačen. Morda je le utrujena, sem pomislila. Izraz na obrazu je kazal, da jo nekaj muči in da nekaj ni v redu. Prisedla je, si naročila kavo z mlekom in na robu joka povedala, da jo Matej zapušča.
Noro – kaj, kako, zakaj? Strmela sem vanjo in čakala razlago. Občutila sem nemoč, moje misli so bile prazne, usta suha, obraz obnemel. Neža je razložila, da se je njen Matej zaljubil v drugo žensko, in da želi zapustiti družino – njo in njena osnovnošolska otroka. Povedala je, da je že nekaj časa slutila, da se dogajajo spremembe v zakonu in odnosu, a si ni hotela priznati, da je v škripcih in izjemno neprijetni situaciji. Te občutke nelagodja je že poznala in tudi stiska, ki jo je ob tem čutila, ji ni bila neznana. In čeprav se ni prvič srečala s temi občutki, so bili tokrat tako močni, da je mislila, da je bo konec.
Čeprav sem mislila, da ničesar ne morem povedati, sem zbrala misli. Neža je tokrat potrebovala osebo, ki bo pokazala veliko mero empatije do nje. Dolgo časa je govorila, nato sem čutila, da je napočil trenutek, ko nastopi moje prijateljstvo. Rada jo imam, lahko jo poslušam, a menim, da je čas za strokovno pomoč, da bo lahko življenje peljala sama naprej. Pravzaprav sem poznala njeno življenjsko zgodbo in skrajni čas je bil, da naredi nekaj zase, za svoje življenje.
Že nekaj časa ne najde več pravega smisla v svojem življenju, je brezvoljna in slabo spi. Večino časa je potrta, dvomi vase in pravi, da izgublja tla pod nogami.
Neži predlagam, naj se odloči za svetovanje pri psihoterapevtu. Pojasnim ji, da ni potrebno, da ima kdorkoli osebno motnjo ali da je nor, kot temu pravimo. Na svetovanje lahko grem, ko sem v slepi ulici, ko ne najdem izhoda iz tesnobe, ki jo doživljam, ko hudo zbolim, ko se zapletam v odnose, ob katerih nisem zadovoljna. Na svetovanje lahko gredo tudi mladostniki, ki so tarča vrstniškega nasilja ali imajo krizo osebne identitete. Takšno pomoč si lahko poiščejo starostniki, ki so morda izgubili drago osebo in zdaj ne najdejo več smisla življenja brez nje. V vsakem primeru pa se lahko vedno odločim, da si postavim osebni cilj in spoznam globlje samega sebe. Tudi pisatelj Hardy pravi, da obstaja pot do boljšega samega sebe, vendar zahteva globok vpogled v najslabše.
Neža me je nemo opazovala. Dolgo se že poznava in ob mojem predlogu je bila presenečena. Postavljala je vprašanja in med drugim sem ji pojasnila, da danes niso potrebne dolgoletne in mesečne terapije. Zadosti lahko nekaj srečanj in človek se postavi na noge in bolje spozna samega sebe, predvsem, kako naj reagira v težkih situacijah, da bo ostal trden, srečen in zadovoljen s svojim življenjem.
Prijateljici tudi pojasnim razliko med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom. Psihiater po študiju medicine opravi specializacijo iz psihiatrije in ljudem sme predpisati zdravila. Psiholog po študiju izvaja različna testiranja in svetovanja. Psihoterapevt pa je samostojen poklic. Opravlja ga lahko tudi nekdo, ki ima drug poklic in je opravil najmanj petletno izobraževanje. Psihoterapevt se uči teorije, na začetku dela pod supervizijo, kar pomeni, da njegovo delo spremlja izkušen psihoterapevt in mora hkrati hoditi sam na lastno terapijo, kjer spoznava samega sebe. Na podlagi lastne izkušnje na terapiji se terapevt namreč lažje vživlja v življenje svojega klienta ter ga bolje razume. Zelo pomembna je seveda ob vsem navedenem psihoterapevtova osebnost, pomembne so njegove življenjske izkušnje, znanje, sposobnost poslušanja in upoštevanja klientovih povratnih informacij. Ko se s srečanji razvije pristen in odkrit odnos, in ko je klient pripravljen na izzive, se pričnejo dogajati spremembe na osebni ravni.
Neža me je še naprej začudeno gledala. Mislim, da je bila še vedno presenečena, da sem ji predlagala svetovanje. Moja razlaga pa je bila resna in globoko premišljena. Svoji prijateljici sem želela le najboljše. Neža je po dolgem pogovoru le pogumno dejala, da se bo za terapijo odločila. Polna zanosa mi je odgovorila, da si bo vzela čas zase. Če ga ima za telovadbo in nohte, si ga bo vzela tudi za svoje boljše in kvalitetnejše bivanje na tem planetu. Ko sem ji povedala, da obstaja tudi možnost svetovanja preko spleta, če s časom ne gre drugače, je bila še bolj odločna, da z novim izzivom poskusi in okusi zenit življenja.
Natalija Kotar, prof., specializantka psihološke analize pod supervizijo
Vsem bralcem našega glasila, ki razmišljajo, da bi si poiskali pomoč, predlagamo, da preberejo knjigo Dodo se pogovarja, kjer bodo našli še več informacij o svetovanju in psihoterapiji.
