Z vami bom Natalija Kotar. Sem predavateljica in učiteljica za življenje.
Izvajam psihosocialno svetovanje v okviru transakcijske analize (TA), ki izhaja iz teorije osebnosti. Transakcijska analiza je sistem razumevanja človeškega obnašanja, manjšanja “trpljenja”, notranjih bolečin. TA predstavlja sistem podpore osebnostni rasti in samozavesti, predstavlja metodo za boljše medčloveške odnose in predvsem pomaga ljudem, da bistveno izboljšajo svoje življenje. Predvsem pa se pogovor in svetovanje izkažeta kot zelo dobra v kritičnih življenjskih situacijah. TA je izobraževalni proces, v katerem aktivni udeleženec terapije odkrije, kako naj razporedi podatke, ki bodo vplivali na odločitve, ki jih mora sprejeti.
Imam 27 let delovnih izkušenj na področju gospodarstva, šolstva in medosebnih odnosov v vsakodnevnih, pa tudi zelo zahtevnih situacijah, ter bogate izkušnje izvajanja delavnic in izobraževanja v različnih ustanovah.
Sem mama, soproga, učiteljica in ljubiteljica izobraževanja. Po rodu Štajerka, priseljena na Dolenjsko, po srcu sem Evropejka. Svojo poklicno pot sem po uspešno zaključeni Filozofski fakulteti nadaljevala na Fakulteti za varnostne vede in opravila dokvalifikacijo na Pedagoški fakulteti.
Z vodenjem večjega zavoda imam nekajletne izkušnje in v tem času sem ugotovila kako pomembno je razumevanje posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Tako me je pot vodila do transakcijske analize in odkrivanja organizacijske psihologije.
Transactional analyst - counsellor
Pedagoška fakulteta
Filozofska fakulteta
Fakulteta za varnostne vede
Kaj me je spodbudilo, da sem se odločila za študij psihoterapije?
Že 26 let delam z ljudmi. Vsi vemo, da je delo z ljudmi precej naporno. Za dobro in uspešno komunikacijo je potrebno imeti veliko znanja in ko sem prevzela vodenje organizacije s 130 zaposlenimi, sem se odločila, da bom svoje znanje poglobila in strokovno nadgradila. Takrat se je pravzaprav šele začela poglobljena pot medosebnih odnosov. Strokovno znanje in izkušnje mi pri delu zelo pomagajo predvsem pa so izkušnje na različnih delovnih področjih in v različnih življenjskih situacijah zelo pomembne. Iz njih črpam energijo, znanje in navdih za pisanje.
Kaj je še posebej značilno za delo po mojem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Klient dobi pri meni veliko mero razumevanja in podpore. Moje osebno področje in prepričanje pri tem nista pomembna. Pri delu izhajam iz klienta in njegovega stanja oziroma videnja celotne situacije. Skupaj z njim raziskujem ozadje zaključkov, ki jih je ustvaril skozi življenje. Zaključke postavljam v nov okvir in skupaj iščeva rešitve, ki so ugodne zanj oz. rešitve, ki so v tistem trenutku zanj sprejemljive. Udeleženec terapije se na srečanjih osvobodi akutnih razmišljanj, zablod in napačnih prepričanj, ki so imela v preteklosti nanj omejevalne vplive. Tako lahko ustvarja nove možnosti in uporablja svobodno izbiro za nadaljnje življenje.
Kaj bi povedala nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
O tem sem napisala članek, ki vam ga zelo priporočam v branje, saj je v njem natančno razloženo, kaj pomeni iti k psihoterapevtu. Na kratko pa lahko zapišem, da je to zagotovo najboljša odločitev, ki jo lahko človek sprejme zase. Kljub prvotni negotovosti in pogosto tudi prisotnosti strahu pred neznanim se lahko na ta način kdorkoli odpravi na raziskovanje po lastnem, osebnem svetu, in ga izboljša. In menim, da si to zaslužimo vsi.
Res je, da so morda občutki na začetku tuji, saj se pogovarjamo z neznano, s tujo osebo. In večini ljudi je težko govoriti o osebnih zadevah, še težje pa jih je sprejeti. A olajšanje, ki sledi, je neprecenljivo tako za klienta kot za terapevta.
Poudariti pa moram tudi to, kar je pogosto neznano in ne dovolj poudarjeno dejstvo. Psihoterapevt se mora za opravljanje tega dela naučiti ogromno teorije, na začetku pa nekaj časa dela pod supervizijo; to pomeni, da njegovo delo spremlja izkušen psihoterapevt. Poleg tega mora tudi sam hoditi na terapijo zase in skoznjo spoznavati samega sebe. Na podlagi lastne izkušnje na terapiji se terapevt namreč lažje vživlja v življenje svojega klienta ter ga bolje razume. Ob vsem navedenem pa je izjemnega pomena tudi psihoterapevtova osebnost, pomembne so življenjske izkušnje, ki jih je pridobil, pa seveda tudi znanje, sposobnost poslušanja in upoštevanja klientovih povratnih informacij. Ko se s srečanji razvije pristen in odkrit odnos, in ko je klient pripravljen na izzive, se pričnejo dogajati spremembe na osebni ravni. To je najlepši del terapije – osvoboditev in pripravljenost na sprejemanje samega sebe in odločitev, ki človeku pomagajo postati boljši v vseh pogledih.
